S50LEA

Pozdravljeni!
No pa smo spet pri antenah. Ker mislim delati na cqww Low power na 80m imam eno vprašanje.
Imam na razpolago stolp z višino 30m. Radi bi dal gor 2 dipola (inv V ) za 80m in bi jih dal enega nad drugim v vertikalnem stacku.
A je to smotrno ? bi raje uporabil inv V na 30m in še horizontalni loop za EU ?
Ali kaj drugega ?
Po googlu na žalost nisem dobil kakšne preveč dobre informacije o tem in zatorej se obračam na vas. Kakršenkoli link ali napotek bo dobrodošel.

lp
Boštjan S55O

Inv Vee z 30 m bo odlicno pokrivala EU na 80 m. Zraven dodaj K2KQ vertikalni dipol pa boš mogoče nekaj več DX naredil. Samo slišati jih treba, Hamlet

al pa probaj z delta loopom in ga napajaj na vogalu z gamma matchem... to je tud ze precejkrat lepo delalo. sam inverted v na 30 visine je ze cisto solidna antena, mi to redno uporabljamo (27m), ampak malo nad 1000m... kot pravi mario, slisat je problem, slisat!

73 gl best dx de S57L JaNe

Hvala za informacije!
Bom preizkusil z 1x inv v na 30 m in potem še nekaj, kar bom še razmislil!
2 anteni sta v vsakem slučaju boljši od ene
Hvala vsem za informacije!
lp
Boštjan

Povezovanje več anten zaradi doseganja učinkovitejšega sevanja je
zelo zanimiva reč. Še zdaleč ni omejeno zgolj na klasično povezavo dveh beamov na različnih višinah po kablih enakih dolžin ob istočasni prilagoditvi. Prav izredno zanimive in koristne so lahko povezave med dipoli, Windomkami, vertikalkami in usmerjenimi antenami vseh vrst ob naklučni dolžini napajalnih vodov, če so le v točki združevanja kolikor toliko prilagojene. Če pa z dodajanjem koaksialnega kabla v napajanje ene izmed tako povezanih anten spreminjamo fazne razmere, se začne kot sevanja takega 'stacka' spreminjati. Ta pojav lahko koristno uporabimo tako, da poiščemo ustrezne dolžine dodatnih kablov za DX,
srednje razdalje in lokalne (bližje EU) zveze. Ob pravilni uporabi lahko praktično dosežemo pridobitev 3 do15 dB!
Najdaljša dolžina dodatnega kabla je četrt valovne dolžine za najnižjo uporabljano frekvenco.
Dodatne kose koaksa lahko zamenjamo z kombinacijo spremenljivih tuljav in/ali vrtilnih kondijev, le zagotovit moramo pravilno prilagoditev.

Frane S59AA je v Glasilu SCC pred nekaj leti objavil zelo dober članek z opisom delovanja in načrtom podobne škatlice, sicer brez prilagodilnega
toroida, zato pa z dodanimi fazirnimi kabli. Branje članka vsem, ki jih
omenjena tema zanima, toplo priporočam.

Običajno anteni povežejo paralelno in nato 25 Ohmsko točko z toroidnim členom 2:1 ponovno prilagodijo na 50 Ohmsko vhodno impedanco.
Sam sem oporabil malo drugačen spoj.
Z vezavo dveh 1:2 toroidnih transformatorjev paralelno sem dosegel, da sta anteni med seboj ločeni ter skoraj idealno prilagojeni v območju 160-10m. Z uporabo relejev lahko izbiramo med oporabo antene1, antene2 ali povezavo obeh.
Moč, s katero sem testiral SM2, kot sem poimenoval to enoto, je bila 2000 W trajnega nosilca v umetni bremeni oziroma legalnih 1500W trajnega nosilca pri oddaji v anteni (1500/750W v vsako). Jedri, navitja in releji se pri tej moči niso greli.

Prilagam nekaj posnetkov, kjer je razvidna velikost oz. enostavnost
in izgled posameznih sestavnih delov.

Uspešno gradnjo in uporabo,

Miro S58T

http://www.elnaprave.com/home/12160004.jpg
http://www.elnaprave.com/home/12160002.jpg

Dobri so ti PL konektorji da preživijo 2KW. Vprašanje je, kaj se zgodi ob neprilagoditvi

Miro, ali je transformacija z 50 Omov na 100 Omov pri vsaki anteni in potem paralelna vezava 2 x 100 Omov? Ali je izbrana PVC (ali teflon?) zica optimalne vmesne impedanse od 70 Omov? Trenutno se igram s S52X KV BPF po W3NQN/DL2NBU vzorcu in vsa navitja so s CuL zico.

Za S55M:

SO-239 konektorji za PL-259 se izdelujejo za moči do 5kW, vendar jih v EU redkeje najdeš, ker je pri Hamih daleč najbolj pomembna cena.
Jaz uporabljam medeninaste posrebrene Amphenol, za katere se poleg moči jamči tudi frekvenčno območje 500 MHz.
Sem pa pred leti seveda z močjo pokuril kar nekaj konektorjev in štukcev, nato pa počasi ugotovil, kateri PL konektorji so OK. Pri nas se jih nihče ne upa prodajat, ker ga Hami takoj proglasijo za 'draguljarja'.

Nekoliko bolje je z N konektorji, kjer pri nabavi veljajo podobna pravila.


Mario, pravilno si ugotovil, uporabljam pa žico z silikonsko izolacijo.
Izgleda, da so medsebojne razdalje in debelina žice ravno pravšnji
za transformacijo na 100 Ohmov. Tudi kompenzacijskih kondenzatorjev,
ki jih nekateri avtorji dodajajo za zagotavljanje prilagoditve na 28 MHz, ni bilo potrebno v končni varianti dodajat. Za razliko od ostalih objavljenih člankov, ki sem jih našel, pri funkciji Antena1 ali Antena 2 z dodatnim relejem odklopim 50 Ohmski skupni vhod toroidnih transformatorjev od vhoda škatljice, ki gre na postajo.

Kakšno vprašanje o uporabljenih relejih sem tudi pričakoval.
Varianta na sliki ima 15A kontakte, potrebuje pa se tri releje z skupno
5 preklopi.

Vsebina škatlje bi zelo lepo šla na tiskano vezje, kar pa prepuščam graditeljem, ki imajo na razpolago več časa.

73

Miro S58T

Dodatek za S55M:

Pri slabem SWR-ju se ne zgodi nič. V položaju 'Obe anteni' mirne volje
lahko eno pozabiš priklopit, ali pa priklopiš nerezonančno anteno.
Poslabša se SWR, ki pa pri večini anten, če so le resonančne, nima
kapitalnega vpliva. Tuner na postaji v večini primerov lahko pouglasi.
Sam lahko oddam polno moč iz ojačevalca tudi brez priključene antene(večkrat nehote preizkušeno). Vsi udeleženi kondenzatorji so 'vakumski'.
Postaje so pa itak zaščitene proti slabem SWR-ju, mar ne?

Mogoče pa kakšen od razlogov, zakaj ni zadeva na tiskanem vezju, tiči
ravno tu.

Vseeno priporočam uporabo prilagojenih anten z SWR-om pod 1:1,5.

Miro S58T

Miro, ne dvomim v napisano.
PL konektorjev, ki bi imeli 50ohm na 500MHz še nisem videl, najbrž da se za dober denar dobi tudi to.
Sam raje uporabljam preverjene N, s katerimi do sedaj ni bilo težav.
vsekakor hvala za izčrpen odgovor.

Take konektorje vgrajuje Bird v svoj merilni program.

Da ne pozabimo na osnovno temo: povezavo anten.
Najenostavneje in najceneje je kar s stikalom povezati vzporedno obe anteni, ostalo pa naredi antenski tuner. Tako povezavo opisujeta AARL-ov
priročnik in S59AA, slednji z bistvenim dodatkom fazirnih kablov.

73

Miro S58T