Vertikalka za 80m (ali tudi več )

[s57a]

1.8 mHz in 3.5 mHz je tako visoka frekvenca, da se mi kar vrti, če primerjam z mojimi 137 kHz.
1/5 DXCC- erp nekaj deset mW. Živel QRM,QRN,QSB! Brez tega bi bila klofarija dolgočasna!
73 Boris s57alfa

[s56g]

hojla,

V lanski marčevsko/aprilski številki NCJ (National Contesting Journal) je zanimiv članek, ki ga je spisal Al (K3LC) . Z EZNECom 4 je poanaliziral obnašanja radialov nad (pod) raznimi vrstami zemlje. Izhajal pa je iz predpostavk, da imamo na razpolago različne dolžine žic in da bi z njimi radi čimvečji dobitek (oz. čimmanjše gretje zemlje) . Optimalno število radialov in njihova dolžina so glede na tip zemlje različna ... v splošnem pa za hame "profi" recept s 120 četrtvalnimi drati ni najbolj optimalna rešitev .

Besno nabiram žice ...

p.s.:

Ujeti novo državo s 100w je užitek nedvomno slajši.

Res je ! S 5 in manj W poklofati "nju uan" skozi pileup tvegaš sladkorno

[s55o]

Če kdo rabi članek K3LC o radialih naj pošlje email ali zs.
Maximum-Gain Radial Ground Systems for Vertical Antennas.
Zanimivo branje in ponuja mnogo v praksi izmerjenih lastnosti.
lp

[S50U]

Če kdo rabi članek K3LC o radialih

Najlaže prideš do njega kar z direktnim linkom.

CUL Danilo, S50U

[s55o]

Vinko S53F je bil tako prijazen, da je naredil primerjave med dipolom, vertikalko 20m, skrajšano vertikalko in morgain anteno.
Dokumente z zgoraj naštetim dobite tukaj.
Presenteljivo dober sevalni diagram kaže na eznecu tale skrajšana vertikalke v primerjavi z 20m vertikalno anteno. No bomo videli, ko jo bomo naredili (upam, pa da ima Eznec prav HI )

Poleg tega pa je še tam kako uglasiti anteno z nihajnim krogom.
Hvala Vinko in mislim, da imaš v dobrem vsaj 1 pijačo!
lp
Boštjan

[S51DU]

Prvo sem napravil pred 15 leti za potrebe JOTA in napravil veliko poizkusov. Prvo garnituro premalo trdnih AL- cevi sem nadomestil (prvih 10m) z umetno staranim aluminijem. Da je umetno staran so mi povedali na odpadu, kjer sem jih staknil. Res so bile nekoliko trše. Preostali del sem teleskopiral. Nekaj časa je bila na vrhu ribiška palica z lak žico. Sedaj je iz tanko stenskega AL, pa dolga tekaška palica, na koncu 1m cev 8mm premera. V preteklosti 4mm šipka, s katero sem nastavljal dolžino. Sidrana je na 4 strani, na 6, 10 in 14m. Na začetku me je vrv prišla dražje kot aluminij in strugar. Mehanska spoznanja pri izdelavi so morda preobširna.
Priklop je narejen preko 5 ovojev debele lakirane žice premera 5cm.Vse skupaj izgleda kot "fedra". Pred njo je proti masi vrtljivi kondenzator. Za različne postavitve (glede na teren) je zadostovala vrednost 300pF. Če ga ni, je SWR v najslabšem primeru 1: 1,3.
Radialni sistem je bil najbogatejši z 36 radiali. Danes z 8, ker kadar koli smo rabili licno smo jo vzeli od tu. Brat je pri sebi doma prišel do dobre rešitve. Z lopato za "štihanje" je napravil zarezo v zemljo, v katero je skril radial, tako, da je lahko kosil travo. Radial je v globini cca 3 do 5 cm. Radiali so lambda 4. Pri ekspiremntiranju nisem opazil, da bi skuplana antena na 7Mhz dala boljši rezultata s pol krajšimi radiali.
Dobro je, če damo med vroči konec antene in radialni sistem dušilko cca 1200 mikro H, ki odvaja statično elektriko, ki je tukaj po mojih osebnih izkušnjah boleča. Zelo zmanjša QRN. Sam sem navil 0.5 mm lak žice na feritno palico iz odsluženega tr. sprejemnika.
Antena je dora za DX, pri bližnjih pa moramo kar precej lajati. DL, PA, OK... so dali 10 db prednosti inverted V, medtem ko G,LA, SM,OH pa ravno takšno prednost vertikalki. Pri američanih lahko rečem, da sem hitro prihajal na vrsto (100W).
Sedaj včasi uporabim sloper. Vse ostane enako le na 14,4 m višine pripnem cca 48m licne. Njen spodnji konec je na 3m višine. Poslušalstvo v Sloveniji je izrazilo 20db boljši raport na sprejemu (in od sredine in od vogala), če sem postavil žico v njihovi smeri. Na poševnem terenu je swr višji. Tu kjer jo sedaj postavljamo, bi naj v preteklosti bila velika mlaka, ki so jo zasipali. Vlaga se pojavlja še danes in rezultat je boljši. Najboljši rezultat je dala na golem vrhu Sv. Urbana nad Mariborom. Tam je bila z dobrim SWR-jem najširša. Na robovih 1: 1,5 ,širina 500kHz.

73! Dubi

[s56a]

Poleg tega pa je še tam kako uglasiti anteno z nihajnim krogom.
Hvala Vinko in mislim, da imaš v dobrem vsaj 1 pijačo!
lp
Boštjan

Mladi pravnik, hitro patentiraj S53F izum, ker znanost do zdaj ni vedela, da se manjsa impedansa lahko prilagodi na visju z odcepom na kalemu! Jaz mu placam meze, ce to pravilno dela. BCC rulz!

[S57vg]

Zdravo Dubi!
Kdaj jo bomo postavili na Urbanu za cqww kontest?

[S51DU]

Sijala bo s snežno belimi vrvmi, ker stare so se pri vzdigovanju na JOTA zaradi preperelosti trgale. Edini problem je vrtljivi trimer kondenzator (premajhni razmak med ploščami), ki ga bo verjetno potrebno odklopiti.
Samo runkl, zelje in koruzo bi bilo dobro, če bi gospodar pospravil z njive. HI.

73! Dubi

[s56a]

Dubi, kaj niste vec ljubitelji QRP?

[S51DU]

Vsaj pri meni. Vendar moram upoštevati potrebe kluba. V tem primeru tistega s katerim smo se dogovorili za sodelovanje.
Tudi v našem je tako. S Sandijem se s tem načinom dela navdušujema, drugi v njem so zadovoljni s 100W, niso pa za močnejše zadeve na KV-ju.

ŠE ENA VERTIKALNA: bratu se je zdela full size antena za 3,5 MHz previsoka. Kompromis: pet osmin lambda za 14Mhz, se pravi 12,5m visoka, pred tuljavo (ki jo impendančno prilagodi oz podaljša na 3/4 lambda), paraleno cca 10m (20cm oddaljena) žica. Tako je imel še vertikalko za 7 in 21Mhz (za 21 band takšna vertikalka ni dobra rešitev). Z antenskim prilagodilcem iz PPS-a, ki sem ga izdelal po S56A (svet elektronike) pa jo je šlo dobro uporabiti na 3,5 MHz, kljub temu, da je bil radialni sistem iz 4 žic dolgih 10m. Najboljši raport z njo je bil 59 +20dB v Argentino, kjer je imel navdušen ham 4.el quad in 3 takšne fiksne sisteme: Za indijski ocean, Evropo in Severno Ameriko. Po pomoti je čestital za vertikalni sistem anten. HI. Bila je boljša od inverted V (v čezoceanskih zvezah), ki jo je uporabljal prijatelj (slabša mikrolokacija) in je 2km oddaljen od bratove lokacije.

QRP za zmeraj, samo z "full size" antenami!

72! Dubi

[s56a]

Odlicna resitev antene in sse boljsi prilagodilec!

[S51DU]

Ker sem uporabil sprejemne zračne vrtljive kondenzatorje, je v škatli precej prasketalo, zaradi skromnih kontaktnih mest na rotorju in prebojev med ploščami . V naslednjem projektu sem napravil še bolj razdrobljeno tuljavo, kondenzatorja pa priklopil samo na statorje, tako da so kontakti rotorja nepotrebni. Z manjšo kapacitivnostjo se tudi s takšnim prilagodilcem, da delati.

73! Dubi

[s56a]

Tudi pri meni prasketa med ploscami vrtljivega kondenzatorja pri prevelikem SWR. Ne ljubi mi se izbijati po dve ploscice statorja in rotorja za dvojno razdaljo. Zdaj delo obcasno opravi FT-1000MP ugrajen tuner ali pa aktivni SB-220.