Za 100 W je dovolj žica premera 0,8 mm ali več. Primarna 2 ali 3 je ovoji mogoče malo več. Menda je tok v teh 14 sekundarnih ovojih 6x manjši kot v primaru.
Na spletu je ogromno napisanega o tem. Kot vedno od pravih neumnosti do korektnih preizkusov in meritev.
HyEndFed transformator, ki ga imam je deklariran za 200 W in je navit z žico premera 1,3 mm.
To je za ssb/ cw. Dovolj eno jedro FT 240-43 za 100 W. Za tam do 40 W je dovolj FT 140- 43.
Digitalno delo pa bolje podvojiti : 2 jedra skupaj in tudi debelejšo žico.
Tuele je nekaj :
https://forums.qrz.com/index.php?thread ... er.889917/Veliko prebranega na tem forumu in mojih izkušenj :
Navitje čim tesneje ob jedru zmanjša izgube.
Kratki priključki transformatorja do sponk.
Za nizke bande (160 ) 80m in 40m = 3 primarne ov in 21 ali 22 sek.
Za 40 - 10 m = 2 ov / 14 sekundarja.
Inverted L konfiguracija antene in transformator nizko nad zemljo in ozemljitev takoj pod tfransformatorjem.
Comon mode choke skoraj OBVEZEN (običajno 0,05 valovne dolžine od transformatorja proti radijski postaji ).
Priporočljiv je še eden choke na mestu kjer gre koaksialni kabel v zgradbo.
Choke obvezno na feritnem prstanu - enako jedro 43 material !! Za choke je menda še boljši material 31, sploh za zgornje bande.
Zračni ovoji koaksa ne pomagajo veliko v tej funkciji.
Sam sem delal testno na enem jedru FT 140- 43 z žico 0,7 mm ki ga sicer uporabljam za soto, doma na stabilu 100 W ssb/cw brez problemov tudi kako uro kontesta. Kot rečeno digitalije so druga zgodba.
Veliko o tej temi je tudi na angleškem sota forumu:
https://reflector.sota.org.uk/t/efhw-transformers/30327Lp Miro