Dolžina koax kabla

[s56rpj]

Pozdrav vsem!
Imam eno vprašanje,če mi lahko kdo odgovori.Zanima me dolžina napajalnega kooksialnega kabla za anteno.(ali,če obstaja kaka tabela za določanje dolžine).Nekoč sem imel neke podobne podatke, pa jih zdaj ne najdem več.? Vem,da od 30m naprej ni tako važna dolžina kabla,kot pa do dolžine 30m.
Če mi kdo lahko odgovori bom zelo vesel.
Hvala, Janko s56rpj.

[S50DX]

Za vsak kabel je določen faktor skrajšanja.
Pogledaš v karakteristike kabla in preračunaš.

[S55SR]

Če si mislil na napajalni kabel, je odgovor: ni važno. Važno je, da je antena uglašena in da ima 50 Ohm. Če antena ni prilagojena, se uporabi Bal-Un, da postaja "vidi" 50 Ohm. Če pa antena ni prilagojena, potem se tudi napajalni kabel obnaša kot del antene in je dolžina kabla odvisna od miljavžnt faktorjev. Pri neprilagojenih antenah ni pravila. Postaviš, zmeriš, režeš. Premakneš anteno za par metrov in spet ponovi vajo, potem dežuje in antena se spet razglasi, in tako naprej in tako dalje. Med tem postaneš zrel za Kalce levo.

[s55o]

http://www.k0bg.com/myths.html

lp
b

[s56rpj]

Ja Aleks! To že velja za monoband anteno,kaj pa za več bandov hkrati??!
Hvala, Janko s56rpj

[S55SR]

To kar sem napisal velja za VSE neprilagojene antene. Multiband žične antene so pa poglavje zase že take kot so. Edino pravilo je da ni pravila. Antena, ki pri znancu špila, pri tebi ne špila ali pa komaj. Vse je odvisno od višine postavitve antene, od terena, ki je pod anteno, od dreves v bližini, elektro in telefonskih kablov, ki so, po možnosti nadzemni, do sosedove strehe, ki je ali pa ni kovinska, do tega, ali si parkiral avto pod anteno ali v garažo, je prišel sosed domov s kombijem, včeraj pa z biciklom. Zmisli si vzrok in to je to. Vse ostalo so legende, ki jih pa mi lepo prenašamo iz roda v rod in se pred novopečenimi operaterji delamo velike in kako dosti mi znamo. Pri tem nam z velikim veseljem pomagajo proizvajalci anten in nam pihajo na dušo, da so njihove in samo njihove antene oh in sploh.

[s52ab]

To kar sem napisal velja za VSE neprilagojene antene. Multiband žične antene so pa poglavje zase že take kot so. Edino pravilo je da ni pravila. Antena, ki pri znancu špila, pri tebi ne špila ali pa komaj. Vse je odvisno od višine postavitve antene, od terena, ki je pod anteno, od dreves v bližini, elektro in telefonskih kablov, ki so, po možnosti nadzemni, do sosedove strehe, ki je ali pa ni kovinska, do tega, ali si parkiral avto pod anteno ali v garažo, je prišel sosed domov s kombijem, včeraj pa z biciklom. Zmisli si vzrok in to je to. Vse ostalo so legende, ki jih pa mi lepo prenašamo iz roda v rod in se pred novopečenimi operaterji delamo velike in kako dosti mi znamo. Pri tem nam z velikim veseljem pomagajo proizvajalci anten in nam pihajo na dušo, da so njihove in samo njihove antene oh in sploh.

Tako nekako je to, da
Poštimat konkretno anteno (antenski sistem), kar vključuje tudi napajalni vod, je garanje. Poleg analajzerjev, na koncu vključuje tudi meritve nivoja polja izsevanega signala, predvsem, če gre za primerjave posameznih anten med sabo. Tukaj se kaj lahko zgodi "Kalce - levo". Temu se izogneš, če se zadovoljiš z "dobrim SWRjem" in ne kompliciraš. Ostalo rešuješ z QROji ... in to je to
..........

[s55m]

Če ima antena impedanco 50 ohm in oddajnik impedanco 50 ohm, potem je dolžina voda popolnoma nepomembna (povečujejo se samo izgube, s tem pa na nesrečo ali srečo tudi prilagoditev oddajnika na anteno na oddajni strani).
Na 144MHz s 100m RG58 imaš lahko čudovito prilagoditev (SWR na priključku oddajnika) tudi če sploh ne priključiš antene.
Prilagajanje bremen s pravilno dolžino kabla se s pridom uporablja in je zelo koristno.
Kako se to počne, pa je potrebno prebrati. Internet nudi veliko koristnega, veliko pa je tudi smeti, ki jih je potrebno "prebrati",
Ena koristna stvar:
Prenosni vodi-Transmission lines.

[s52ab]

Adi, nimamo vsi hami fakultetne izobrazbe. Tudi s prevodom se lahko zalomi. S tem linkom, ki si ga prilimal, je bolj tako-tako...
Medzger je v svojem priročniku, lepo navedel in dal tabelo o tem, kako preizkusiti koaks. Tako, razumljivo za hamovsko uporabo. Tudi Matjaž je nekaj pisal in risal o tem.
Trditev, da je dolžina koaksa 50/50, nepomembna, torej zahteva preverbo ali je v konkretnem primeru 50/50 omov.

Iz tvojih kratkih in jedrnatih navedb, ki jih ponavadi daješ, bi se dalo sklepati, da si velik strokovnjak, ki težko prenaša tam neka hamovska navajanja. Imej torej nekaj razumevanja za nas, ki nismo v teh zadevah fakultetno izobraženi. Zato bi mene in prepričan sem, še koga, zanimalo, kakšne so tvoje konkretne izkušnje iz prakse okoli obravnavane teme? Bi lahko kaj od teh izkušenj, ki jih kot strokovnjak očitno imaš, razumljivo in po hamovsko predložil, da se kaj novega naučimo ?

[s55m]

Da se razumemo takoj na začetku....nisem fakultetno izobražen, ker ni bilo priložnosti za to. Rad pa upoštevam matematiko in fiziko.
Moje hamovske izkušnje so pa take....Će antena ni 50 ohmska (skoraj nikoli ni!!!) jo prilagodim na 50 ohmov. V odvisnosti od tega, kakšen je realni del impedance in njen imaginarni del, se odločam o tipu prilagoditve. Lahko je L paralelni s C serijskim, lahko je obratno, lahko je prilagoditev izvedena s kosom kabla drugačne impedance, lahko samo s C ali samo z L. Lahko celo z dvema L, eno v paraleli in eno v seriji. Vedno spoštujem simetrijo ali nesimetrijo. Ker so izhodne stopnje naših naprav običajno nesimetrične, antene pa v glavnem simetrične, je to potrebno upoštevati. Tudi tip napajalnega voda ni nepomemben. Kot sem že napisal....z dovolj dolgim kosom slabega kabla postane tudi umetno breme antena, na katero je mogoče narediti zvezo. Možnosti je veliko, le vedeti moraš, kaj delaš.
Amanogawa mi je v veliko pomoč, da peš ne računam stvari, ki jih lahko stroj, ker sploh ni važno v katerem jeziku je.
Matematika in fizika sta v vseh jezikih enaki.
Tudi v radioamaterstvu je kakršna koli "odkritja" potrebno podpreti z matematiko. Veliko je med radioamaterji rekla-kazala, da tako mora biti in pika (brez poznavanja vzroka in posledic, predvsem pa okoliščin. In če dolgo časa ponavljaš dvomljivo resnico, le ta postane dejstvo med tistimi, ki niso dovolj podkovani v materiji, radi pa širijo dobre vesti.
Sam izredno rad pomagam, če si ljudje pustijo pomagati. Tepe me le to, da imam izredno malo prostega časa, a si ga še vedno košček "odškrnem" za pomoč drugim.

[S56Y]

Nekoč je ECO za svoje ASAY tribanderje(Art.78) v manualu priporočal dolžine kabla: 18,20m; 30m; 42,5m; 54,5m; 67m.

[s52ab]

Me veseli, da si odgovoril.
Sam ne uporabljam matematike, razen za kake enostavne izračune, kot je recimo izračun Qja tuljave, sevalne upornosti antene, ERP in podobno, kjer imajo vlogo enostavne formule in ustrezni kalkulatorji. Pri zadnjih je treba ustrezne "prebrati".
Za kontrolo koaksa uporabljam način, opisan v "RF tokovih" in preverjeno deluje v redu. Isto je opisan način kontrole predaje energije na samo prilagoditev in kontrolo RFa na anteni, upoštevajoč ali je napajanje tokovno ali napetostno (HF področje). Torej spremljanje RF energije od TXa do antene. Seveda tudi izsevana energija. Na taspodnjih so te zadeve zame kot hama s povsem pomanjkljivo teoretsko podlago, še posebno zahtevne in lahko preverjeno rečem, da se mi ureditev teh zadev, v praksi zelo dobro posreči.
Osebno menim, da mora biti koaks in antena, v rezonanci na delovni frekvenci. S tem sem nekaj eksperimentiral in to na 10140 kHz in to tudi dosegel (spodnja lokacija). Torej najprej sam dipol v rezonanco in potem še z dolžino koaksa doseči dip na delovni frekvenci. Izvedbo tega postopka, nisem nikoli obžaloval. Zaznavanje mojega 100mW signala po svetu, v povsem nemogočih pogojih postavljene antene, potrjujejo primernost upoštevanja tega pravila.
Iz navedenega sledi (moja !) ugotovitev iz prakse: dolžino koaksa je potrebno upoštevati. Prosim lepo, vsak naj se odloči po svoje kaj bo delal in upošteval.

[s55m]

Osebno menim, da mora biti koaks in antena, v rezonanci na delovni frekvenci

Ta trditev ABSOLUTNO ne drži! 100mW je samo 40dB manj od 1kW. Iz tega sledi, da če nekoga slišiš 59+40 s kilovatom, ga boš slišal 59 s 100mW. Če to ni dovolj nazorno za vse, ki berete te vrstice si še poglejte tabele, kako in za koliko dB varira medcelinska ali tropo propagacija.
Rad imam matematiko. Še bolj fiziko.

[s54mtb]

Nekoč je ECO za svoje ASAY tribanderje(Art.78) v manualu priporočal dolžine kabla: 18,20m; 30m; 42,5m; 54,5m; 67m.

Hm, tak podatek je povsem neuporaben, če ne poznamo dielektrika v kablu. Razen, če je proizvajalec poleg dolžine določil tudi εr.

[s52ab]

Osebno menim, da mora biti koaks in antena, v rezonanci na delovni frekvenci

Ta trditev ABSOLUTNO ne drži! 100mW je samo 40dB manj od 1kW. Iz tega sledi, da če nekoga slišiš 59+40 s kilovatom, ga boš slišal 59 s 100mW. Če to ni dovolj nazorno za vse, ki berete te vrstice si še poglejte tabele, kako in za koliko dB varira medcelinska ali tropo propagacija.
Rad imam matematiko. Še bolj fiziko.

Lepo, da si odgovoril na to, vendar, samo počasi, ne se zaletavat. Eno je rezonanca, drugo dBm. Pri meni so se že v OŠ "na muč" trudili dokazat mi, da matematike nikoli znal ne bom. Ironija: v SMB sem bil zadolžen za logaritnske tablice in na štoparico opravljal matematične naloge v skupini samih prof. matematike in fizike, enakovredno z njimi, sicer enostavne, vendar ... - življenje se z nami ves čas igra... malo digresije, ne škodi.

Popravljam navedbo, res je malo se mi je zareklo (da koaks in antena mora bit v rezonanci): po mojem skromnem mnenju, izvirajočem iz prakse, je zaželjeno(!) (no, vsaj zame), da je sistem transportnega, prilagoditvenega in sevalnega dela, v rezonanci. Torej: koaks, ev. balun in sam žarilni del, imajo vsak svojo rezonanco, ki se jo da preveriti zelo enostavno. Menim, da ni nekoristno, imeti to vse skupaj v rezonanci. To so nas učili že na ZRS seminarju v Izoli (leta 1969), ko smo kot praktični izdelek, naredili grid-dip meter z lampo. Stara praksa - enostavna in učunkovita.

Imaš sicer prav (100mW = 20dBm ; 1KW = 60dBm), vendar poglej okoliščine, v katerih ta moja antena dela v M.E.P.T. prispevku tega foruma. Je zelo lepo prikazano. Malo čudno, da to sploh kam gre, kajne ?! Menim, da nisi vrgel očesa na to... Teorija in matematika je eno, praksa pa včasih čisto nekaj drugega. Težko je upoštevat vse parametre, ki bi jih naj vnesel v izračun, pa da ti bo rezultat realen. Jaz pač temu pristopam drugače. Nihče mi ne more oporekati, da neuspešno. In čutim se pristojnega, da o tem razpravljam.

Iz teh silnih dBm, še nagajivo vprašanje: zakaj hudirja, se posamezniki toliko zaganjajo v povečanja moči, ne potrudijo se pa, da bi kontrolirali ali to energijo, ki jo oddajnik daje, sploh kolikor toliko uspešno transportirajo v eter ? Po logiki razlik moči, prikazanih v dBm, je dvig moči kaj malo koristen !