

Priznam, da sem postal žrtev pogojnega refleksa, kot kuža, ki se oblizne, ko mu pokažeš sočen zrezek,


Po preverjanju vsebine paketa z veseljem ugotovim, da nič ne manjka. Moja najstniška želja, da naredim sprejemnik z uporabo elektronk se bo končno uresničila. Navodila so napisana zelo detaljno, zato lahko sprejemnik sestavijo tudi tisti, ki s samogradnjami in elektroniko nimajo izkušenj, seveda pa je treba pokazati vsaj nekaj spretnosti pri spajkanju. Na začetku so opisane tehnične značilnosti regeneracijskih ("audion") sprejemnikov in njihova zgodovina, katera se je začela z izumom povratne vezave Edwin Howard Armstronga leta 1912. Izvedba radia v kit kompletu temelji na originalnem armstrongovem dizajnu iz leta 1920. Sprejemnik ima seveda zaradi enostavnosti pridih sodobnih časov, saj na elekronko delujeta le VF ojačevalec in detektor-oscilator, NF ojačevalec pa je realiziran s sodobnim integriranim vezjem.

Radio vsebuje dve elektronki DF96, prva ima vlogo VF ojačevalca, druga pa opravlja vlogo detektorja-oscilatorja (povratna vezava z regeneracijo). Elektronka DF96 je pentoda in je bila razvita za uporabo v baterijsko napajanih sprejemnikih zato deluje z zelo majhno napetostjo in porabi malo toka. Sam radio deluje na napetost 12V, torej smo popolnoma varni pred nevarnostjo električnega udara. Tehnične karakteristike elektronke DF96 so za pisane v pdf dokumentu na http://www.r-type.org/pdfs/df96.pdf. NF ojačevalec je narejen z integriranim vezjem LM386, ki je prav tako predvideno za vgradnjo v baterijsko napajane sprejemnike. Tehnične karakteristike in značilne vezave integriranega vezja-ojačevalca se nahajajo v pdf dokumentu na http://www.datasheetcatalog.org/datasheet/nationalsemiconductor/DS006976.PDF.
Sledilo je sestavljanje po zapisanem vrstnem redu v navodilih. Pri tem moramo paziti, da se držimo sestavljanja tiste verzije sprejemnika, ki jo imamo. Tiskano vezje je enostransko, brez stop laka, povezave so večinoma zelo tanke brez spajkalnih otočkov, le z luknjo na koncu tankih povezav, zato moramo za spajkanje uporabiti primeren spajkalnik s primerno konico. Na strani elementov sta tiskani razporeditev in kosovne oznake elementov. Še najbolj komplicirano je bilo lepo simetrično in pravokotno naravnati ploščico tiskanega vezja in jo prispajkati na čelno ploščo. Zadnja ploščica je za verzijo s sprednjo ploščo prekratka, zato sem si pomagal z več distančniki s katerimi sem dosegel primerno višino oziroma oporo zadnjega dela tiskanega vezja. Sliki sestavljenega sprejemnika:


Zasilno anteno sem si naredil iz kosa sive plastične vodovodne cevi na katero sem navil cca 10m izolirane žice. Sprejemnik oživi tudi z dvometrsko povezovalno žico



Sledi prva vključitev. Sprejemnik deluje! Glasnost sprejema je glede na vgrajen ojačevalec prenizka, saj imam enak čip vgrajen v UKV sprejemnik, kjer je glasnost sprejema odlična. To vsekakor ni to, kar sem pričakoval od sprejemnika. Še enkrat grem pogledati tovarniško dokumentacijo integriranega vezja LM386:

Na sliki se lepo vidi, da je baza vhodnega tranzistorja v integriranem vezju premoščena s 50kOhmskim uporom na maso. Vhod ojačevalca (pin 3) pa je hkrati premoščen s 100Ohmskim uporom (R14) na maso na vezju sprejemnika, kondenzator C11 pa je opuščen. To pomeni, da velik del signala iz sprejemnika ne gre v ojačevalec, ampak se preko upora sklene na maso, saj sta upora vezana vzporedno. V tipičnih aplikacijah vezja LM386 tega dodatnega zunanjega upora ni, ampak gre povezava direktno na potenciometer za kontrolo glasnosti. Tega se držim tudi jaz in odstranim upor. Razlika v glasnosti sprejema je očitna, sprejemnik zaživi tako kot je treba. Hkrati opazim v dokumentaciji tudi predlagano modifikacijo za "bass boost" z zaporedno vezavo 10kOhmskega upora in 33nF kondenzatorja med pine 1 in 5 integriranega vezja LM386:

HiFi entuzijasti bi zapisali: zvočna slika sprejemnika se dramatično izboljša in s svojim polnim zvokom preseneti poslušalce.



Priloženo malo stikalo, ki naj bi se prispajkalo direktno na vezje zamenjam za klecno stikalo in ga montiram na sprednjo ploščo. Hkrati na sprednjo ploščo montiram tudi lučko, ki signalizira vklopljen sprejemnik - v ohišje tlivke montiram LED diodo s preduporom, saj se bojim, da bi tlivka motila občutljivi sprejemnik. Na prototipni ploščici sem izdelal tudi ustrezni stabilizirani napajalnik, ki sem ga mislil vgraditi na mesto za zvočnikom, vendar sem med testiranjem opazil, da navadni transformator s svojim poljem moti sprejem, saj se je na sprejemu pojavil rahel 50Hz brum. Tako sem se odločil, da usmernika ne uporabim in na mesto za zvočnikom pritrdim predvideneno baterijsko napajanje ter za napajanje uporabim zunanji stabilizirani napajalnik priključen na predviden konektor na tiskanem vezju. Vklop zunanjega napajanja je seveda izveden tako, da prekine baterijsko napajanje.

Tako, moj prvi projekt z elektronkami je gotov. Upam, da v prihodnosti uresničim tudi "Projekt ECH83".

73, Miloš S57D