Napisal/-a s56al » 31 Dec 2005, 17:59
Prenapetostna zaščita je sestavni del dostopovnega voda. Ta je v osnovi namenjen za prenos govora 300 - 3400 Hz. Če si nekdo omisli na tak vod namestiti hitro tehnologijo, mora to vzeti v zakup. Bom ilustriral še drugače. Če si kupim preširok dvonadstropni avtobus za prevoz potnikov na relaciji Nova Gorica - Bovec in z njim ne bom mogel po preozki cesti do Bovca, ali bo direkcija za ceste z odlokom prisilila Družbo za državne ceste, da cesto razširi?
Ognjen, v preteklosti sem imel priliko premeriti kar nekaj prenapetosnih zaščit za TK vode, tudi takih, ki jih uporablja Telekom na svojih vodih. In da, že takrat smo vedeli za VDSL in se je merilo krepko čez 10MHz. Vstavitveno slabljenje je bilo minimalno čez cel spekter, fazni zasuk tudi, sicer pa ta itak ni pomemben, ker sta tehnologiji VDSL an ADSL zaradi načina prenosa DMT (DMT = Diskret Multy Tone oz. po domače razbijanje spektra v par kHz široke kanale, znotraj katerih poteka ločena modulacija posameznih nosilcev) neobčutljive.
Zgodba s prenapetosnimi zaščitami je po mojem prepričanju za lase preivlečena. Problem je dejansko drugje. VDSL tehnologija ima prednost pred ADSL do nekje razdalje dolžine voda 1km od telefonske centrale, do 1,5km sta tehnologiji primerljivi, nad to razdaljo pa se ADSL večinoma bolje obnese. Preprosta analiza števila uporabnikov, ki so v Sloveniji povezani z vodi do dolžine 1km, pa 1,5km hitro pokaže, kako stvari stojijo. Ampak to so že zgodbe o managerjih in inženirjih: saj poznate ono o managerju, ki se je izgubil z balonom in spraševal naključno mimoidočega inženirja, kje se nahaja? Na moncu je bil klub točnemu odgovor kriv inženir, da manager ne ve kje je in kako naj pride do cilja. Sicer bo pa čas pokazal. Telekom bo zaščite pač moral odstraniti, T2 bo pridobil na prenosni hitrosti nekaj kbps, upam samo, da ne za ceno kakšnega življenja. Iz preteklosti so znani primeri smrtnih žrtev, ki jih je povzročil udar strele v telefonsko linijo, medtem ko je naročnik telefoniral.
> Karakteristicna impedansa bakrene parice?
Karakteristična impedanca bakrene parice je v avdio spektru kompleksna kapacitivna ca. 820 Ohm paralelno s 82nF + 150 Ohm (ali nekaj podobnega), v glavnem absolutno znese za avdio frekvence približno 600 Ohm, z višanjem frekvence pa limitira proti ca. 120 Ohm realno. Od nekje 100 kHz dalje je potem teh 120 Ohm oz. bolj točno med 110 in 135 Ohm, odvisno od premera vodnikov, vrste izolacije (papir, PE),...
V primerjavi s kapacitivnostjo bakrenega para sta C plinskega odvodnika in tudi surpresorske diode zanemarljiva. Problematične bi eventuelno bile prenapetostne zaščite, ki uporabljajo za serijski element dušilko namesto upora.
LP, Sandi
. In rezultat takega "štetja" ni prav nič odvisen od nameščenih prenapetostnih zaščit.
)