Hajka-I

[S53K]

S57U ima TS990

[s57j]

Bilo je adrenalinsko, vse aktivnosti izvedene v diru. Huje kot kaka ekspedicija na osamljen otok.

Hotel sem najti tisti mlin/elektrarno/javko in hišo, v kateri je bila radijska delavnica. Moral bi tam doli biti vsaj ob dveh, namesto ob pol petih.

Več napišem jutri in dodam kako sliko, morda video. Hvala vsem za zvezo, za telefonsske klice in epošto v zvezi z današnjo akcijo.

[S56ITW]

Sam imam že dlje časa namen izdelati replike izdelkov iz SPARD, vendar je zelo težko priti do elektronk in ostalih sestavnih delov. Zato sem se sedaj odločil, da začnem z najenostavnejšim in hkrati prvim v celoti izdelanim radiem iz SPARD. Za začetek sem vzel kar prvi dve triodi, ki sem ju našel v »furdi« skupaj s podnožji. Če bom kdaj prišel do v originalu uporabljenih elektronski cevi, jih bom pač vkomponiral v radio.

Tukaj se moram zahvaliti kolegu Marku, S57UUU, ki je potrpežljivo odgovarjal na moja vprašanja in mi pojasnil še veliko dejstev o delovanju elektronskih cevi. Kakšno stvar pa sva se skozi debato in poskuse oba naučila.

Za zgoraj opisani namen iščem:
elektronske cevi RSAF in RRBF italijanske proizvodnje,
elektronske cevi 6A8G, ECH4 in 6BN8G – več kosov.

Če kdo kaj od tega ima, ali vrtljive zračne kondenzatorje 70p, 150p, 250p in 400 pF, sem pripravljen odkupiti po normalnih cenah za take stvari.
LP Janez, S57J

Lepo narejeno!
Tudi jaz zbiram material za izdelavo sprejemnikov iz te knjige, vrtljive kondenzatorje imam iz tistih časov, prav tako elektronko RRBF in DDD11. ECH4, 6A8G, 6BN8G tudi imam v zbirki radioaparatov, samo se mi zdi škoda, da bi jih izvlekel iz radia.
Že kar nekaj časa pa iščem RSAF, jo bo težje dobiti.

[s57j]

Lepo narejeno!
Tudi jaz zbiram material za izdelavo sprejemnikov iz te knjige, vrtljive kondenzatorje imam iz tistih časov, prav tako elektronko RRBF in DDD11. ECH4, 6A8G, 6BN8G tudi imam v zbirki radioaparatov, samo se mi zdi škoda, da bi jih izvlekel iz radia.
Že kar nekaj časa pa iščem RSAF, jo bo težje dobiti.

Škoda je razdirati, če se lahko dotične elektronke kupi. Kot sem že Mirku rekel, če boš preveč puritanski in predolgo iskal originalne stvari, ne noš nikoli ničesar naredil. Potrebno je začeti in v nekaterih stvareh improvizirati na način, da se še vedno lahko vgradi originalne elemente.

LP JAnez, S57J

[s57j]

Na ekspedicijo v Stare žage sem se res zelo pripravljal. Postaja, baterije, antene, količki, seti elementov antene od angerce za »stolpke«, kladiva, klešče, mizica, stol, uniforma, orožje, modernejša vojaška postaja za kontrolo nastavitve VFO-ja na točno frekvenco, pa še nekaj stvari. Poln prtljažnik. Če bi toliko navlake hotel vzeti s sabo v Afganistan, niti blizu letala ne bi prišel, kaj šele nanj. In tokratna ekspedicija je za vsako ceno morala uspeti, saj bi me bilo preveč sram, če iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel oddajati iz rojstnega kraja I-V. S sabo sem vzel tudi sina, za pomoč pri postavlajnju in predvsem fotoreporterja. Nastalo je preko sto fotografij, vendar jih je ogromno zaradi slabe osvetlitve neuporabnih. Danes pa sem ugotovil, da tudi celotna antena ni nikoli slikana, pa še kak detajl tudi manjka.

Od doma sem šel veliko prej, da bi imel čas poiskati tisti mlin, v katerem so imeli elektrarno in javko za sprejemanje pokvarjenih in oddajanje popravljenih stvari. Najti sem hotel tudi vsaj ruševine čisto tiste hiše na Novi Gori, kjer je bila radijska delavnica. Pa je bilo premalo časa.

Na google mapsu sem si ogledal teren in satelitsko sliko, brez veliko uspeha. V knjigi je narisana shema kraja in razpored hiš, verjetno iz karte 1:25000. Sam imam le karto tistega področja v merilu 1:50000. Zarisal sem si točke in se zanašal na svoje prastare taborniške veščine v orientaciji.

Najprej sva parkirala na počivališču ob cesti in se odpravila iskat mlin. Mala malca, saj je Divji potok, pozneje poimenovan Črmošnjiščica, višje gori zajezen in speljan po hribu kak kilometer, nato pa navzdol po ceveh v elektrarno, ki jo je dal zgraditi Maček v 60 letih. To mi je povedal gospodar, ki ima še danes malo kmetije med cesto in ostanki, z gozdom in grmovjem zaraščene vasi Nova Gora. Mlin je seveda porušen, obrasel in zarasel z vegetacijo, da ga je težko razločno slikati. Po spominju sem se postavil v potok, kjer se je leta 1948 pred mlinom slikala tudi avtorica knjige 99D. Nato sva se odpravila po potki, ki vodi od mlina proti Novi Gori. Je tudi zaraščena, vendar dobro vidna. Kar dober kilometer hoje je potrebno do hiš, kjer je bila delavnica. Popolnoma drugačni občutki so, ko sam hodiš po terenu, kot če samo bereš, kako so to počeli drugi. Malo sem začuden nad izvajanjem konspiracije, saj je Nova Gora dobro vidna s ceste še danes, ko jo je prerasel gozd in grmovje. Konkretne hiše nisva iskala, saj sem se šel z gospodarjem dogovorit, da smem malo potacati nedavno pokošen travnik in, da ne bi zganjali kake panike, ker okrog hodi človek v čudni uniformi in oborožen. Sin je med tem šel po avto. Pojasnjevanje, kaj mislim početi mi je vzelo več časa, kot sem načrtoval, zato sva kar hitro začela s postavljanjem anten in postaje, da ja ne bi zamudil najavljene ure. Ob končnem preizkusu je nastal še manjši problemček, ki pa sem ga lahko rešil samo tako, da sem sprejmnik in tudi oddajnik odvijačil in potegnil iz ohišja. Še končna poglasitev in ostalo je samo še nekaj minut do šeste ure. Zveze so šle kar dobro, čeprav sem po prejšnjem preizkusu z dipolom pričakoval več. Vendar sem ugotovil, da moram biti močno zadovoljen, saj navaden kos žice pet metrov nad tlemi, ki predstavlja samo polovico dipola, deluje zelo dobro. Konec koncev, postaja je bila deklarirana za vzpostavljanje zvez do okrog trideset kilometrov. Jaz pa sem imel zveze s Sežano, Idrijo, na drugem koncu s Šentjurijem ob Ščavnici. Kdo bi hotl več?
Dodatna težava je bila s skoraj vzporedno z anteno potekajočim daljnovodom. Tudi lokacija je, čeprav malo na pobočju hribčka, še vedno globoko v dolini med hribovjem Kočevskega roga. Med delom se je od nekje pojavil še brum od vibratorskega pretvornika, ki sem ga z veliko muke odpravil pred par dnevi. Nato je še sprejemnik postal malo bolj gluh. Verjetno tudi posledica tega, da sem ga pustil živega med svojim oddajanjem, preklapljal sem samo anteno. Drugače ga ne moreš pripeljati na frekvenco oddajnika, tako pa sem lahko še poslušal svojo oddajo. Tukaj, na forumu je bilo nekaj besed o tem, da so me klicali izven moje frekvence, HI. Pa še hotel sem v najavi aktivnosti napisati, da uporabljajte čim širše filtre, da mo boste lažje našli. Tako pa očitno nihče ni slišal mojega oddajnja z VFO-jem. Za oddajnje na 7 MHz sem moral spet izvleči oddajnik, zamenjati kristal in oddajnik preglasiti. Preglasil sem tudi sprejemnik. Vendar je bil 7 MHz band prezaseden z veliko signali (za moj širokopasovni sprejemnik veliko preveč) tako, da nisem uspel nič narediti. Hkrati pa je prišel na obisk še gospodar. Vedno in praviloma je konec dela s postajo, ko te obiščejo ljudje, ki žalijo vedeti več o tem kaj počneš. Med pogovorom sem začel pospravljati, saj se tam prej začne mračiti. Ničesar nisem izgubil ali pa pozabil tam, saj sem že od začetka vsako stvar odložil v prtljažnik ali kovček, ki sem ga postavil zraven mizice s postajo. Pod nobenim pogojem nisem hotel v mraku po travi iskati kakih količkov ali navijalk za antene in vrvice, kaj šele kakih manjših stvari. Čeprav sem imel pet baterijskih svetilk s sabo. Na koncu sem se gospodarju opravičil, da bi rad našel še hišo, v kateri je bila delavnica. Vendar je bilo že preveč mračno za natančnejše iskanje, sploh pa fotografiranje. Očitno so si bile hiše zelo podobne, kljub temu pa sva določila dve možni kandidatki. Mogoče bom nekega dne šel tja dol sredi dneva in s sekirico. Če bi uspel odtraniti malo rastja, bi bil izgled in posledično tudi fotografije precej boljši. Na koncu vasi proti cerkvi je ena hiška malo obnovljena, v njej pa stanuje starejša gospa. Po skicah v knjigi, bi lahko to bila takratna spalnica.

Oddajanje z Invazijo-V z Nove Gore sem načrtoval za konec julija, točno ob 70 letnici izdelave desetih postaj leta 1944. Zaradi več razlogov sem malo zamudil, vendar pa sem močnio vesel, da mi je le uspelo. Nabral sem ogromno izkušenj in odgovorov na dileme. Gradnja replik ali popravilo starih radijskih postaj z elementi iz njihove dobe je sicer pravilna in vse pohvale vredna. Vendar pa jaz hočem, da zadeve dovolj zanesljivo delujejo tudi na razstavah in takihle terenskih podvigih. Zato bom tudi iz sprejemnika zmetal vse starodobne kondenzatorje in jih nadomestil z novimi. Upori niso toliko kritični, pa bom tudi njih zamenjal. Verjamem, da je eden od kondenzatorjev v sprejemniku podlegel obremenitvam, ko sem sam oddajal tudi v svoj sprejemnik, ampak, če bi bil kondenzator nov, mogoče ne bi crknil. Me preizkušanjem mi je crknila tudi ena od slušalk iz tistih časov. Čisto brez slabe vesti bom vnaprej uporabljal 1600 Ohmske ruske, ki sem jih pred dvema tednoma dobil par kosov še zapakiranih v karton in zavarjene v polivinil. Včeraj sem zaradi snemanja uporabljal zvočnik z ojačevalcem, kar mi je nekajkrat otežilo natančnejše poslušanje. Šele po ogledu video posnetka, pa sem ugotovil, da so bili zvoki mimovozečih avtomobilov zelo močni. Včeraj jih zaradi hitenja in skrbi, da bi vse šlo, kot je treba, sploh nisem slišal. Cesta je mogoče 150 m stran od travnika, kjer sem oddajal. Lokacija oddajanja pa je bila cca 50 m stran od takratne delavnice. Bližje ni možno.

Še enkrat hvala vsem, ki ste me poklicali, Juretu S57X pa havala za posnetek. Nekaterim je moje »teženje« s preizkusi odveč in moteče, vsaj nekaterim pa je očitno to tudi popestritev dogajanja na amaterskih bandih. Zaradi teh bom še kdaj naredil kaj podobnega, kot včeraj. Naslednji cilj je zveza z Invazijo-V in Hajko-III med vzpetino v Bazi 20, kjer je bila med vojno lokacija radijske postaje in Zadružnim domom v Črnomlju, kjer so delovale različne institucije in potekale različne aktivnosti. Med drugim tudi tečaj za radio telegrafiste, katerega program tudi imam.

Video bo čez par dni, nekaj slikic pa bom še prilepil. Mogoče bi kak moderator zadevo spremenil tako, da ne bi bilo treba klikati na slike, ampak bi se videle kar za tekstom, še bolje med njim. Sam tega ne še ne znam.

Janez, S57J

Slik očitno ne morem pripeti, razen nekaterih. Jih bom pač na svojo spletno stran, pa jih tam poiščite.

[9A4OE]

V knjigi Lasičeve žene je tudi opis potovanja dveh tehnikov iz Starih žag na Primorsko, kjer naj bi popravila radijsko postajo. Izkazalo se je, da je ni možno popraviti na terenu in sta jo potem onadva morala tovoriti nazaj v delavnico.
LP Janez, S57J

Iz knjige "Veza u NOB-u 1941-1945 Ratna sječanja" tekst potpisuje Vida Tom - Lasić.

Dali bi bilo moguće dobiti kopiju knjige po kojoj si radio ako postoji u pdf formi?

[s57j]

V knjigi Lasičeve žene je tudi opis potovanja dveh tehnikov iz Starih žag na Primorsko, kjer naj bi popravila radijsko postajo. Izkazalo se je, da je ni možno popraviti na terenu in sta jo potem onadva morala tovoriti nazaj v delavnico.
LP Janez, S57J

Iz knjige "Veza u NOB-u 1941-1945 Ratna sječanja" tekst potpisuje Vida Tom - Lasić.

Dali bi bilo moguće dobiti kopiju knjige po kojoj si radio ako postoji u pdf formi?

Opisi v Ratnih sečanjih so enaki, kot v knjigi 99d, avtorice Vide Tom Lasič. Jaz imam samo fotokopijo te knjige, scan ali pdf pa skoraj zagotovo ne obstaja.

[s57j]

Po tehtnem razmisleku sem se odločil, da napišem še nekaj tehničnih zadev o Invaziji-V. Poudarjam, da so to moje misli in ideje, ker nikjer nisem našel natančnejših opisov. Morebitni graditelji naj svoje replike gradijo po svojih zamislih, moje pa naj pozabijo.

Med petkovo vožnjo proti Starim Žagam se mi je porodila nova ideja o tem, kako si je konstruktor zamislil prehod sprejem/oddaja - z dvemi stikali. Eno za anodno napetost in drugo za anteno. To bi pojasnilo tudi vgradnjo »tripolnega pretikala«. Razlog za dve stikali? Mogoče niso imeli dvo ali več polnih stikal? Ali pa je konstruktor hotel operaterju prepustiti odločitev, ali sprejemnik med svojim oddajanjem pusti aktiven ali ga izklopi. Med oddajo aktiven sprejemnik služi tudi kot stabilizator anodne napetosti, hkarati pa se podvoji poraba anodnega toka. V mojem primeru to ni problem, saj sem si dal izdelati dovolj močan transformator. Moj sprejemnik »porablja« 45-50 mA anodnega toka, odvisno od nastavitve reakcije in glasnosti. Oddajnik pa odvisno od uporabljene antene in poglašenosti nanjo 40-45 mA. Napetost se pri oddaji sesede samo za dodatnih cca 5 V, kar skoraj 100 % prepreči čivkajoč telegrafski signal. Drugače moj napajalnik v prostem teku v odvisnosti od napolnjenosti baterije (posledično njene napetosti) daje od 390 do 350 V. Če pritisnem tipko na oddajniku, se ta napetost sesede na 250 V in takrat je čivkajoč signal veliko opaznejši. Čivkanje se pojavi tudi, če imam vklopljeno žarnico za indikacijo poglašenosti na anteno. Hkrati se v primeru dela z VFO-jem tudi frekvenca premakne za kiloherc ali dva. Tudi izhodna moč oddajnika se deloma porabi za žarnico namesto, da bi šla v anteno. Verjetno je bil to tudi razlog, da je konstruktor I-V vgradil stikalo za vklop/isklop žarnice, saj druge radijske postaje iz tistega časa takega stikala praviloma nimajo.

Janez, S57J

[s57j]

Boštjan, hvala za navodila, kako vstaviti slike. Na žalost mi nič ne pomaga, saj danes ne morem več urejati svojega včerajšnjega prispevka. Bedasto, ampak pravil foruma se pa bom vseeno držal.

LP Janez, S57J

[S57NAZ]

Pozdravljen Janez

A si tole stran že kaj pogledal? http://www.radista.info/download.htm

73 de Marko - S57NAZ

[s57j]

Živjo, Marko!

Kaj pa je tako zanimivega na omenjeni strani?


LP Janez, S57J

[S58T]

Janez,

Projekt si lepo zaokrožil z atraktivno QSL kartico, poslano po pošti. TNX.

Pohvale za trud pri ohranjanju zapuščine!

Miro S58T

[S57NAZ]

A imaš v zbirki že vse radijske postaje ki so na sliki?

[S51U]

Hvala za lepo QSL kartico Janez !

[S57XX]

Se pridružujem predhodnikoma glede QSL-k. Super