Napisal/-a s57j » 11 Okt 2014, 21:21
Na ekspedicijo v Stare žage sem se res zelo pripravljal. Postaja, baterije, antene, količki, seti elementov antene od angerce za »stolpke«, kladiva, klešče, mizica, stol, uniforma, orožje, modernejša vojaška postaja za kontrolo nastavitve VFO-ja na točno frekvenco, pa še nekaj stvari. Poln prtljažnik. Če bi toliko navlake hotel vzeti s sabo v Afganistan, niti blizu letala ne bi prišel, kaj šele nanj. In tokratna ekspedicija je za vsako ceno morala uspeti, saj bi me bilo preveč sram, če iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel oddajati iz rojstnega kraja I-V. S sabo sem vzel tudi sina, za pomoč pri postavlajnju in predvsem fotoreporterja. Nastalo je preko sto fotografij, vendar jih je ogromno zaradi slabe osvetlitve neuporabnih. Danes pa sem ugotovil, da tudi celotna antena ni nikoli slikana, pa še kak detajl tudi manjka.
Od doma sem šel veliko prej, da bi imel čas poiskati tisti mlin, v katerem so imeli elektrarno in javko za sprejemanje pokvarjenih in oddajanje popravljenih stvari. Najti sem hotel tudi vsaj ruševine čisto tiste hiše na Novi Gori, kjer je bila radijska delavnica. Pa je bilo premalo časa.
Na google mapsu sem si ogledal teren in satelitsko sliko, brez veliko uspeha. V knjigi je narisana shema kraja in razpored hiš, verjetno iz karte 1:25000. Sam imam le karto tistega področja v merilu 1:50000. Zarisal sem si točke in se zanašal na svoje prastare taborniške veščine v orientaciji.
Najprej sva parkirala na počivališču ob cesti in se odpravila iskat mlin. Mala malca, saj je Divji potok, pozneje poimenovan Črmošnjiščica, višje gori zajezen in speljan po hribu kak kilometer, nato pa navzdol po ceveh v elektrarno, ki jo je dal zgraditi Maček v 60 letih. To mi je povedal gospodar, ki ima še danes malo kmetije med cesto in ostanki, z gozdom in grmovjem zaraščene vasi Nova Gora. Mlin je seveda porušen, obrasel in zarasel z vegetacijo, da ga je težko razločno slikati. Po spominju sem se postavil v potok, kjer se je leta 1948 pred mlinom slikala tudi avtorica knjige 99D. Nato sva se odpravila po potki, ki vodi od mlina proti Novi Gori. Je tudi zaraščena, vendar dobro vidna. Kar dober kilometer hoje je potrebno do hiš, kjer je bila delavnica. Popolnoma drugačni občutki so, ko sam hodiš po terenu, kot če samo bereš, kako so to počeli drugi. Malo sem začuden nad izvajanjem konspiracije, saj je Nova Gora dobro vidna s ceste še danes, ko jo je prerasel gozd in grmovje. Konkretne hiše nisva iskala, saj sem se šel z gospodarjem dogovorit, da smem malo potacati nedavno pokošen travnik in, da ne bi zganjali kake panike, ker okrog hodi človek v čudni uniformi in oborožen. Sin je med tem šel po avto. Pojasnjevanje, kaj mislim početi mi je vzelo več časa, kot sem načrtoval, zato sva kar hitro začela s postavljanjem anten in postaje, da ja ne bi zamudil najavljene ure. Ob končnem preizkusu je nastal še manjši problemček, ki pa sem ga lahko rešil samo tako, da sem sprejmnik in tudi oddajnik odvijačil in potegnil iz ohišja. Še končna poglasitev in ostalo je samo še nekaj minut do šeste ure. Zveze so šle kar dobro, čeprav sem po prejšnjem preizkusu z dipolom pričakoval več. Vendar sem ugotovil, da moram biti močno zadovoljen, saj navaden kos žice pet metrov nad tlemi, ki predstavlja samo polovico dipola, deluje zelo dobro. Konec koncev, postaja je bila deklarirana za vzpostavljanje zvez do okrog trideset kilometrov. Jaz pa sem imel zveze s Sežano, Idrijo, na drugem koncu s Šentjurijem ob Ščavnici. Kdo bi hotl več?
Dodatna težava je bila s skoraj vzporedno z anteno potekajočim daljnovodom. Tudi lokacija je, čeprav malo na pobočju hribčka, še vedno globoko v dolini med hribovjem Kočevskega roga. Med delom se je od nekje pojavil še brum od vibratorskega pretvornika, ki sem ga z veliko muke odpravil pred par dnevi. Nato je še sprejemnik postal malo bolj gluh. Verjetno tudi posledica tega, da sem ga pustil živega med svojim oddajanjem, preklapljal sem samo anteno. Drugače ga ne moreš pripeljati na frekvenco oddajnika, tako pa sem lahko še poslušal svojo oddajo. Tukaj, na forumu je bilo nekaj besed o tem, da so me klicali izven moje frekvence, HI. Pa še hotel sem v najavi aktivnosti napisati, da uporabljajte čim širše filtre, da mo boste lažje našli. Tako pa očitno nihče ni slišal mojega oddajnja z VFO-jem. Za oddajnje na 7 MHz sem moral spet izvleči oddajnik, zamenjati kristal in oddajnik preglasiti. Preglasil sem tudi sprejemnik. Vendar je bil 7 MHz band prezaseden z veliko signali (za moj širokopasovni sprejemnik veliko preveč) tako, da nisem uspel nič narediti. Hkrati pa je prišel na obisk še gospodar. Vedno in praviloma je konec dela s postajo, ko te obiščejo ljudje, ki žalijo vedeti več o tem kaj počneš. Med pogovorom sem začel pospravljati, saj se tam prej začne mračiti. Ničesar nisem izgubil ali pa pozabil tam, saj sem že od začetka vsako stvar odložil v prtljažnik ali kovček, ki sem ga postavil zraven mizice s postajo. Pod nobenim pogojem nisem hotel v mraku po travi iskati kakih količkov ali navijalk za antene in vrvice, kaj šele kakih manjših stvari. Čeprav sem imel pet baterijskih svetilk s sabo. Na koncu sem se gospodarju opravičil, da bi rad našel še hišo, v kateri je bila delavnica. Vendar je bilo že preveč mračno za natančnejše iskanje, sploh pa fotografiranje. Očitno so si bile hiše zelo podobne, kljub temu pa sva določila dve možni kandidatki. Mogoče bom nekega dne šel tja dol sredi dneva in s sekirico. Če bi uspel odtraniti malo rastja, bi bil izgled in posledično tudi fotografije precej boljši. Na koncu vasi proti cerkvi je ena hiška malo obnovljena, v njej pa stanuje starejša gospa. Po skicah v knjigi, bi lahko to bila takratna spalnica.
Oddajanje z Invazijo-V z Nove Gore sem načrtoval za konec julija, točno ob 70 letnici izdelave desetih postaj leta 1944. Zaradi več razlogov sem malo zamudil, vendar pa sem močnio vesel, da mi je le uspelo. Nabral sem ogromno izkušenj in odgovorov na dileme. Gradnja replik ali popravilo starih radijskih postaj z elementi iz njihove dobe je sicer pravilna in vse pohvale vredna. Vendar pa jaz hočem, da zadeve dovolj zanesljivo delujejo tudi na razstavah in takihle terenskih podvigih. Zato bom tudi iz sprejemnika zmetal vse starodobne kondenzatorje in jih nadomestil z novimi. Upori niso toliko kritični, pa bom tudi njih zamenjal. Verjamem, da je eden od kondenzatorjev v sprejemniku podlegel obremenitvam, ko sem sam oddajal tudi v svoj sprejemnik, ampak, če bi bil kondenzator nov, mogoče ne bi crknil. Me preizkušanjem mi je crknila tudi ena od slušalk iz tistih časov. Čisto brez slabe vesti bom vnaprej uporabljal 1600 Ohmske ruske, ki sem jih pred dvema tednoma dobil par kosov še zapakiranih v karton in zavarjene v polivinil. Včeraj sem zaradi snemanja uporabljal zvočnik z ojačevalcem, kar mi je nekajkrat otežilo natančnejše poslušanje. Šele po ogledu video posnetka, pa sem ugotovil, da so bili zvoki mimovozečih avtomobilov zelo močni. Včeraj jih zaradi hitenja in skrbi, da bi vse šlo, kot je treba, sploh nisem slišal. Cesta je mogoče 150 m stran od travnika, kjer sem oddajal. Lokacija oddajanja pa je bila cca 50 m stran od takratne delavnice. Bližje ni možno.
Še enkrat hvala vsem, ki ste me poklicali, Juretu S57X pa havala za posnetek. Nekaterim je moje »teženje« s preizkusi odveč in moteče, vsaj nekaterim pa je očitno to tudi popestritev dogajanja na amaterskih bandih. Zaradi teh bom še kdaj naredil kaj podobnega, kot včeraj. Naslednji cilj je zveza z Invazijo-V in Hajko-III med vzpetino v Bazi 20, kjer je bila med vojno lokacija radijske postaje in Zadružnim domom v Črnomlju, kjer so delovale različne institucije in potekale različne aktivnosti. Med drugim tudi tečaj za radio telegrafiste, katerega program tudi imam.
Video bo čez par dni, nekaj slikic pa bom še prilepil. Mogoče bi kak moderator zadevo spremenil tako, da ne bi bilo treba klikati na slike, ampak bi se videle kar za tekstom, še bolje med njim. Sam tega ne še ne znam.
Janez, S57J
Slik očitno ne morem pripeti, razen nekaterih. Jih bom pač na svojo spletno stran, pa jih tam poiščite.